• Working Days

    9AM - 9PM

  • Saturday

    10AM - 8PM

  • Sunday

    Closed

Slovensko Kozmetično Združenje

Zakonodaja – Zdravstveni inšpektorat odgovarja

Vprašali smo:

 

Katero dejavnost mora imeti prijavljeno podjetje ali samostojni podjetnik v kolikor nudi storitve tetoviranja, japonsko vrisovanje obrvi in nove tehnike plazme.  Ter kakšno izobrazbo mora imeti izvajalec omenjenih storitev.

 

Odgovor iz Zdravstvenega inšpektorata:
Ustreznost registracije, dovoljenj in ustrezne izobrazbe obrtnih dejavnosti je opredeljeno v obrtni zakonodaji. Ker sodi nadzor nad Obrtnim zakonom in na podlagi le – tega izdanimi predpisi v pristojnost Tržnega inšpektorata RS vam svetujemo, da se s vprašanjem glede navedenega obrnete na slednjega. V zvezi s plazmo pa lahko povemo, da je Zdravstveni inšpektorat RS v letu 2017 zasledil uporabo ionske plazme za terapevtske postopke na koži vek in obraza. V zvezi z navedeno storitvijo je ZIRS od Razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo (Razširjeni strokovni kolegiji je najvišji in avtonomni strokovni organ določene stroke, ki je pri svojih odločitvah zavezan dosežkom znanosti, strokovno preverjenim metodam in razvoju stroke, upoštevaje javni zdravstveni interes.), pridobil mnenje, da gre pri tovrstni storitvi (tako kot pri vbrizgavanju polnil) za poseg v telo, ki je domena medicine in ga lahko izvaja samo usposobljen zdravnik z veljavno licenco in ustreznim znanjem iz dodatnih izobraževanj, ki mu omogočajo prepoznavanje stranskih učinkov in njihovo obvladovanje.

Odgovor je dopolnil Statistični urad Slovenije: 

  • storitve tetoviranja se razvrščajo v dejavnost 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene,
  • storitve japonske metode vrisovanja obrvi v dejavnost 96.022 Kozmetična in pedikerska dejavnost,
  • storitve z uporabo plazme za terapevtske postopke pa v dejavnost 86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost.
  • E-iskalnik SKD 2008 za enostavnejše določanje ustrezne šifre dejavnosti: http://www.stat.si/statweb/Methods/Classifications

Odgovor je dopolnilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: 

  • Storitve tetoviranja, japonsko vrisovanje obrvi in nove tehnike plazme sodijo pod dejavnost 96.090 – druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.
  • Za tetoviranje, piercing in podobno se zahteva obrtno dovoljenje in izobrazba kozmetičnega tehnika ali izobrazba zdravstvene nege oziroma pridobljen NPK za tetoviranje (v pripravi).

 

Katere aparate za nego telesa in nego obraza lahko uporabljajo samo v dermatoloških ordinacijah in ne v kozmetičnih salonih? Ali so mogoče kakšne tehnične omejitve? Ali so omejitve samo v primeru, če aparatom proizvajalec določi, da so to medicinske naprave? (na primer: kriolipoliza, kavitacija, laserji, …)

 

Odgovor iz zdravstvenega inšpektorata: 
Pravilnik v petem členu določa, da mora nosilec dejavnosti zagotavljati, da oprema, pribor, sredstva in proizvodi, ki jih uporablja, ustrezajo zahtevam Pravilnika in drugih predpisov. Oprema mora biti tehnično brezhibna, redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca, nosilec dejavnosti pa mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca. V praksi to pomeni, da v kolikor je v navodilu proizvajalca navedeno, da lahko neko napravo uporablja le zdravstveno osebje ali pa samo zdravnik, slednje ne smejo uporabljati izvajalci, ki nimajo predpisane izobrazbe. ZIRS pa je v preteklosti od Razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo že pridobil mnenje, da lahko storitve z visokoenergetskimi laserji izvaja le zdravnik, ki je zato primerno usposobljen in pozna patologijo in indikacije za zdravljenje določenega področja v medicini.

Ker nadzor nad aparaturami in napravami izvaja tudi Tržni inšpektorat RS, nad medicinskimi pripomočki pa Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, vam svetujemo, da se za dodatna pojasnila obrnete še na ti dve inštituciji.

Odgovor je dopolnil Statistični urad Slovenije: 
Pri izvajalcih kozmetičnih dejavnosti, Tržni inšpektorat RS preverja predvsem:

  • ustreznost registracije oziroma vpisa dejavnosti v temeljni akt, glede na dejavnosti, ki jih zavezanec dejansko opravlja, pri čemer je potrebno pojasniti, da se v dvomu glede posameznih dejavnosti obrača na Statistični urad RS, ki je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, pristojen za razlago uvrščanja dejavnosti v ustrezne šifre
  • spoštovanje določil Obrtnega zakona in sicer glede obstoja obrtnega dovoljenja, glede nosilca obrtne dejavnosti, kadar gre za takšne dejavnosti, da si mora izvajalec pridobiti obrtno dovoljenje
  • spoštovanje določil Zakona o varstvu potrošnikov s poudarkom na označevanju cen blaga in storitev, izdajanju računov
  • spoštovanje določil Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, predvsem, kadar gre za oglaševanje akcij, popustov, ipd

Kar se tiče aparatov za nego telesa, pa spada nadzor v pristojnost našega inšpektorata, če gre za aparate, ki niso medicinski pripomočki, pri čemer na splošno lahko zapišemo naslednje:

  • v kolikor gre za električno opremo, ki se priključi na napetost od 50 V~ do 1000 V~, oziroma od 75 V= do 1500 V=, mora izpolnjevati bistvene zahteve iz Pravilnika o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 39/2016), ki prenaša v slovenski pravni red nizkonapetostno direktivo 2014/35/ES,
  • v kolikor vsebuje električna oprema elektronske sklope ali podsklope mora izpolnjevati poleg zahtev iz prejšnje alineje tudi zahteve iz Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 39/2016), ki prenaša v slovenski pravni red nizkonapetostno direktivo 2014/30/ES,
  • v kolikor gre za radijsko opremo mora takšna oprema izpolnjevati zahteve iz Pravilnika o radijski opremi (Uradni list RS, št. 3/2016), ki prenaša v slovenski pravni red nizkonapetostno direktivo 2014/53/ES,
  • v kolikor gre za stroj, mora izpolnjevati zahteve po Pravilniku o varnosti strojev, itd.

Prav tako pa mora biti v skladu s 5. členom Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 55/2015) električna oprema označena z oznako za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (prečrtani smetnjak).
Pri tem pa je potrebno pojasniti še, da Tržni inšpektorat RS nadzor ustreznosti zgoraj navedene opreme opravlja pri distributerjih oziroma trgovcih na drobno.

 

 

S kakšno najvišjo koncentracijo AHA kislin se lahko dela v kozmetičnem salonu in s kakšno v dermatoloških ordinacijah?

 

Odgovor iz Zdravstvenega inšpektorata:
Kot je omenjeno že v tč.2 morajo proizvodi, ki se uporabljajo, ustrezati zahtevam Pravilnika in drugih predpisov. Pravilnik določa, da je za ustreznost oziroma varnost le-teh odgovoren proizvajalec oziroma dobavitelj. Nosilec dejavnosti mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca, s poklicno skrbnostjo in zagotoviti skladnost proizvodov, ki jih uporablja, z ustreznimi varnostnimi zahtevami.
Uredba (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih opredeljuje snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati, ter sestavine, za katere veljajo posebne omejitve in pogoji, pod katerimi se kozmetični proizvodi, ki jih vsebujejo, lahko dajejo na trg. Kozmetični izdelki ne smejo vsebovati prepovedanih snovi, naštetih v Prilogi II in omejenih snovi, ki se ne uporabljajo v skladu z omejitvami iz Priloge III. Poleg tega so snovi, katerih uporaba je dovoljena za uporabo v funkciji barvila, konzervansa in UV-filtra, navedene v Prilogah IV, V in VI.
Uporaba AHA kislin v Uredbi ni regulirana.
Odgovornost proizvajalca za varnost kozmetičnega izdelka mora biti podprta z omejitvami za snovi v prilogah Uredbe, odgovorna oseba (kar je običajno proizvajalec) za kozmetični izdelek pa mora tudi zagotoviti, da je bila pri kozmetičnem izdelku opravljena ocena varnosti na podlagi ustreznih informacij in da je sestavljeno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka v skladu s Prilogo I k Uredbi.
Kozmetični izdelki bi morali biti varni pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe. Zlasti ne bi smeli razlogi za tveganje in koristi upravičevati tveganja za zdravje ljudi.

 

Katero zakonodajo in predpise je potrebno upoštevati za kozmetično dejavnost, manikuro, masažo in frizerje.

 

 

Odgovor iz Zdravstvenega inšpektorata:
Zdravstveni inšpektorat RS (v nadaljevanju: ZIRS) pri izvajalcih dejavnosti higienske nege, kamor sodijo tudi storitve kozmetične dejavnosti, manikura, masaže in frizerska dejavnost, preverja spoštovanje splošnih in posebnih pogojev, ki jih določa Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 104/09 in 17/11 – ZTZPUS-1); v nadaljevanju: Pravilnik), ki jih morajo, glede na vrsto izvajanja dejavnosti, izpolnjevati vsi izvajalci storitev. Poleg navedenega Pravilnika pa morajo izvajalci tovrstnih storitev upoštevati še določbe sledeče zakonodaje:

– Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
– Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11),
– Zakon o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03),
– Uredba (ES) št. 1223/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (Uradni list EU L 342/59) s spremembami,
– Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o kozmetičnih izdelkih (Uradni list RS, št. 61/13).

Odgovor je dopolnilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: 

  • Za kozmetično dejavnost in frizerstvo se (iz pristojnosti MGRT) zahteva obrtno dovoljenje na podlagi Obrtnega zakona in Uredbe o obrtnih dejavnostih. Za kozmetike je predpisana izobrazba kozmetični tehnik, za fizerje pa frizer.
  • Dejavnost Manikura in masaža po Obrtnem zakonu nista regulirani dejavnosti.

 

Vso dokumentacijo najdete TUKAJ.

Prispevek je bil dne 06. 02. 2018 objavljen na Portalu Kremca | www.kremca.si

Post a Comment

WordPress Video Lightbox Plugin